nedelja, 01. februar 2015

Tiramisu


Po dooolgem zimskem spancu, se Cupika spet vrača, da vam postreže z novim receptom. Gotovo vas bo zanimalo, kaj sem počela ves ta čas? 

Ni, da ni... poleg tega, da je bilo v službi noro polno dela, sem se doma posvečala predvsem študiju Montignacove GI diete.. Kaj me je pripeljalo do tega? Niti ne toliko to, da bi morala shujšati (čeprav, če sem čisto iskrena; če bi se znebila kakšne kilce ali dveh, bi bilo to več kot odlično), ampak predvsem zaradi tega, ker sem se zadnje mesece počutila nenormalno utrujeno, brez energije, imela sem težave s prebavo in napihnjenostjo. Tako sem si, ko so se zaključili vsi decemberski obiski in prazniki, rekla, da sedaj pa dovolj in da moram nekaj spremeniti. Pobrskala sem po internetu in naletela na Montignacovo teorijo prehranjevanja. Sposodila sem si njegovo knjigo: Montignacova metoda: Jem, torej hujšam, ki me je dobesedno posrkala vase - prebrala sem jo v enem dnevu. Kaj mi je bilo všeč? Da mi gospod Montignac še vedno ne prepoveduje, da jem, ter da se zaradi njega ne rabim odpovedati gurmanskim užitkom. Kot drugo sem zaradi njega končno vpeljala v svoj vsakdan najpomembnejši obrok - zajtrk. Naučil me je, da se vsak dan potrudim, da v službi jem kosilo (če že za kaj drugega ni časa, si od doma prinesem ogromno skledo solate s feta sirom in jogurtovim prelivom). Prav tako pa vsak dan poskrbim za lahko in hranilno večerjo. Naučil me je, da se čim bolj izogibam belemu sladkorju in beli moki. In nenazadnje, naučil me je, da zvesto sledim GI tabeli živil, in izbiram večinoma takšna, z nizkim GI (glikemičnim) indeksom. 

In rezultat? Počutim se več kot odlično! Utrujenost je izginila, prebava se mi je uredila, počutim se polna energije in celo tri kilce so šle dol. Ne glede na vse, pa nisem lačna, saj lahko jem super kulinarične specialitete do sitega. Skratka Montignacovo metodo priporočam vsem, ki resnično želite storiti nekaj za svoje zdravje in boljše počutje.

No, sedaj pa roko na srce, še vedno se občasno pregrešim, še vedno je kdaj na sporedu kakšna tortica in slaščica, še vedno kdaj uživam kakšno živilo, ki ima višji GI indeks, ampak poskušam se pregrešiti kolikor se le da redko. Tako da, na blogu bom še vedno objavljala raznovrstne recepte, tudi sladke; bo pa se vmes pojavil tudi kakšen, ki bo primeren za vse, ki se prehranjujemo po Montignacu. Taki recepti bodi tudi posebaj označeni. 


No, pa pojdimo k moji današnji pregrehi (da, tudi jaz si bom privoščila kos) - to je tiramisu, italijanska klasika.



POTREBOVALA SEM (za pekač v izmeri 38 cm x 25 cm x 7 cm):
  • 4 jajca
  • 0,5 l sladke smetane za stepanje
  • 500 g mascarponeja
  • 4 žlice mletega sladkorja
  • 2 vanili sladkorja
  • 400 g ladyfingers (baby) piškotov
  • 4 dcl skuhane in ohlajene turške kave (brez sladkorja)
  • čokolada v prahu (za posip)
  • kakav v prahu (za posip)




Najprej sem skuhala turško kavo (ne premočno), ki je nisem sladkala, ter pustila, da se ohladi.

Ločila sem rumenjake od beljakov. V posodo z rumenjaki sem dodala sladkor v prahu in vanili sladkor in penasto umešala. Beljake v drugi posodi sem stepla v trd sneg. V tretji posodi sem stepla sladko smetano. 

K rumenjakom sem dodala mascarpone in dobro premešala. Nato sem dodala sladko smetano in sneg in z lopatico narahlo premešala. 

Dno pekača sem obložila s piškoti, jih dobro navlažila z ohlajeno kavo, dodala polovico kreme, ki sem jo enakomerno razmazala. Nanjo sem položila drugo plast piškotov, jih navlažila s kavo, nato pa dodala preostanek kreme in enakomerno razmazala. V skodelico sem vsula malo kakava v prahu in malo čokolade v prahu, premešala, in potrtesla po vrhu.






Pekač sem dala za nekaj ur v hladilnik, da se je vse skupaj dobro prepojilo in strdilo, nato pa sladico postregla.



























Ni komentarjev :

Objavite komentar